HOBI & PROSTI ČAS

Vaši občutki so vaš problem

Written by Ines Fartelj

Moja osebnost je bila zelo šibke narave. V ospredje sem vselej postavljala druge in v glavi imela misel: ”Vsa dobrota ti bo enkrat poplačana”. Vendar samo  misel na te besede ni bila dovolj, da bi jih tudi razumela. Besede sem si predstavljala po svoje in seveda napačno. Moja teorija je bila takšna: ”Če bom naredila nekaj dobrega za določeno osebo, bo to ta ista oseba opazila in mi dejanja ali besede vračala v enaki meri nazaj”. S tem bi (verjetno) sama pri sebi čutila zadoščenje in zadovoljstvo. Pa bi res???

Seveda je bila celotna teorija samo nek načrt v moj glavi, ki so ga v resnici kreirali drugi in ne jaz sama. V resnici sem pustila drugim, da oni zarišejo pot tega mojega načrta in do kakšnih čustvenih občutkov bo ta pot vodila.

Danes vem, da je moja teorija bila še kako zelo napačna. Z mislijo o poplačani dobroti seveda ni bilo nič narobe. Napačno je bilo razumevanje tega. Sedaj, ko so se moji čuti uravnovesili, deluje moj osebni svet popolnoma drugače. Sedaj dajem brez, da bi pričakovala karkoli v zameno. Ob tem pa imam postavljene meje, do kam dovolim svoji radodarnosti. Pa naj si bodo to materialne dobrine ali, meni najljubše, čustvene dobrine (tudi pogovor). S postavljanjem mej nimam v mislih neke točno določene številke. Ko se v koži zavestnega iskrenega dajanja ljubezni več ne bodo nahajali pozitivni občutki bom iz ”igre” izstopila. Sam sebi lahko dobroto najbolje poplačaš s tem, da v sebi gojiš pozitivne občutke. Torej z ljubeznijo do sebe. Pri tem ne gre za egoizem. Še vedno imam rada druge, pomagam drugim, jih poskušam razumeti, poslušati, jim svetovati. Vendar, če nekdo teh stvari/dejanj ne želi sprejemati, se vede grdo, nesramno, žaljivo,.. se dajanja več ne grem. Ker bi s tem izdala sebe (kakor sem to počela do nedavnega).

Z  novim, nekoliko drugačnim delovanjem, sem okrog sebe pričela pridobivati tudi nove ljudi.  Od začetka je bilo težko, ker je nekaj, meni prej zelo srčnih ljudi, zapustilo moj osebni prostor. Oddaljili smo se. Zato, ker nisem bila več njihova lutka, ki je ob vsaki stvari priskočila na pomoč, za njihove želje izpustila iz rok vse, kar je bilo takrat pomembno zame, izpustila svoje cilje, da bi lahko njim stala ob strani ter jim pomagala,… Vendar so prišli drugi, drugačni ljudje, ki brez obtožb sprejemajo moja čustva, odločitve in občutke.  Seveda je grozno bolelo, ko sem se oddaljila od ljudi, ki sem jih imela tako močno rada. K sreči sem bila ravno v fazi sprejemanja drugačnih odločitev glede mojega delovanja. Obtožbe in graje nekoga, ki mu daješ čisto, brezpogojno ljubezen gotovo ne pripeljejo do pozitivnih občutkov v tebi in meni.

Najpomembnejša odločitev, katero sem sprejela:  ”Kako bodo drugi sprejemali mojo iskreno ljubezen, je njihova skrb in problem. Moja skrb je, kako se bom jaz počutila ob dajanju iskrene ljubezni”.

Vaši občutki so vaš problem – imejte se radi! Da boste še bližje cilju do sebe, preberite: Kratki izseki iz knjige Misijonarka karizmatične prihodnosti. 

About the author

Ines Fartelj

Leave a Comment